Mnogi so prepričani, da bo po njihovi smrti celotno premoženje samodejno pripadlo zakoncu ali partnerju, s katerim živijo. V praksi temu pogosto ni tako. Če oporoka ni bila sestavljena, dedovanje ureja zakon, ki določa, kdo deduje in v kakšnem deležu.

V primeru, da zapustnik za seboj pusti zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja in otroke, dedujejo vsi skupaj. Potomci ter zakonec praviloma dedujejo v enakih deležih, kar pomeni, da zakonec ni nujno edini dedič, niti ne deduje celotnega premoženja.

Prav vprašanje dednih deležev pogosto preseneti družinske člane šele v zapuščinskem postopku. Številni namreč zmotno menijo, da skupno življenje ali dolgoletna zakonska zveza samodejno pomeni tudi izključno pravico do dedovanja celotnega premoženja.

Posebna vprašanja se pojavljajo tudi pri zunajzakonskih skupnostih, premoženju, pridobljenem v času skupnega življenja, obstoju oporoke ter pravicah nujnih dedičev. Vsaka od navedenih okoliščin lahko pomembno vpliva na končni obseg dedovanja.

Pravočasna ureditev dednopravnih razmerij lahko prepreči številne nesporazume in spore med dediči. Oporoka posamezniku omogoča, da v okviru zakonskih omejitev sam odloči o usodi svojega premoženja, hkrati pa lahko bistveno prispeva k večji pravni varnosti njegovih bližnjih.

Dednopravna vprašanja pogosto odpirajo tudi dileme glede nujnega deleža, dedovanja dolgov, odpovedi dediščini in izločitve premoženja iz zapuščine. Ker so posledice posameznih odločitev lahko dolgoročne, je priporočljivo, da se tako bodoči zapustniki kot tudi dediči pravočasno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi.

Za pravno svetovanje glede dedovanja, sestave oporoke ali zastopanje v zapuščinskih postopkih nas kontaktirajte.